»Podobe« so se zgodile nenačrtovano, iz čiste radosti, veselja do ustvarjanja, iz želje po lepem.
Fascinira me možnost ustvarjanja nečesa čudovitega iz delčkov narave, ki nas obkrožajo in jih pravzaprav ne opazimo zares. Kamenčke in stekelca, zglajena od tisočih dotikov morja, uporabim prav take, kot jih najdem. Ne spreminjam njihove oblike, ne obdelujem jih. Morje je naredilo vse kar je potrebno. V nekaj potezah se rodi podoba nečesa novega in lepega. Čeprav minejo ure med iskanjem prilegajočih se koščkov zglajenega stekla ali prodnikov, me to neskončno zabava in veseli. Končana podoba pa me vedno znova vzradosti.
Podobe so vinjete trenutkov. Odstirajo davno pozabljene slike in zakopane spomine življenja. Mojega, tvojega, nekoga, ki je bil, nekoga, ki še bo.
Ko si podobe ogleduješ, te bo mogoče katera od njih še posebej nagovorila. Kaj pravi? Odgovor poznaš ti.
Prispevek na TV Koper
Povezava do članka na Radiu 94:
Erika Jug zgodbe piše s kamenčki
PODOBE IZ DELČKOV NARAVE (članek v reviji Naša žena, december 2020):
